Večer je in ožgan sem od sonca.
Razbojnik, ki krade z nasmehom.
Vzel sem ta dan in ga zaklenil v sef;
k drugim spominom.
Ponoči ko spim, ga odklenem
v sanjah
brez misli preštevam dragulje
in loščim zlatnike,
cel se ovesim z nakitom
in plešem
nasmejani razbojnik v svoji votlini.
Pred jutrom spet vse spravim v zaboj in zaklenem.
vržem zaklad z ladje v najgloblji ocean pozabe,
kot vse ostale ničevosti brez vrednosti.
Jutro je,
spet ti bom kradel z nasmehom.
Imel je rad ribe;
bal se je morskih psov.
Sedaj bi imel rad tudi morske pse,
boji pa se praznine in niča.
Tako se mu je zgodilo,
ko je padel z zemlje,
mrožu.
Cvet čiste ljubezni
je postal ikebana prevarantskih vezi
posušeno strnišče
na grobu ubitih pradedov
Mani umrlih prednikov
plešejo v koncentričnih krogih
postal je kamen, ki je pljusknil v vodo
valovi preteklosti se oddaljujejo
Tone proti dnu
da ga poplavni tokovi obklešejo v prod
in okroglega brez ostrih robov
odlože na peščeni rečni okljuk
Tam ga pobere
tvoja mehka roka
da ga vdene v medaljon
in obesi okrog vratu
Stisnjen v nedri bo čutil
tvoj srčni utrip
ko boš ljubila
cvet čiste ljubezni
Vzorčki okrogli-karo
so preplavili svet
brezrobe kocke stisnjene v okrogli kot
ko jih prižgeš svetijo črno svetlobo
ko jih ugasneš sončno temô
bolj ko se trudiš zase
bolj ljubiš druge
in obratno
ujet si svoboden
svoboden ujet
ko se zliješ v sebe
objameš planet in izgineš
in ko se v tebe…
…šele nastanem.
***
Daj obleci danes okrogli-karo
in greva na ples.
Sončni sin Faeton in njegova punca Esmeralda
***
šel je sončni sin Faeton na sprehod
pa je srečal Esmeraldo
držala sta se za roke in pohodila
vlažnega maločlenarja
***
sončni sin Faeton in Esmeralda
sta ubila vlažnega maločlenarja
Prašni delci so se zbrali na zabavi
in sonce je prišlo
in dvigajoči zrak
in nedelja
in sproščena brezskrbnost
pa spomin na tvojo ritko
od včeraj…
***
Bilo bi prav čudno,
če ne bi prišla tudi
pesem.
Mornar južnih morij
100* olupljen, a še vedno zagoret,
od morskih vetrov izsušen,
od ladijskih vrvi utrjen,
vam pošilja pozdrave domov;
Tukaj je fino,
živimo od kokosovih palm in drugih sadov,
z dekleti se imamo strašno radi
(zamolčite to moji, bi prosil lepo).
Včasih se kopamo v topli vodi,
včasih v krvi črnih barbarov.
Ko pridem domov – če ne ostanem pirat,
prinesem darove, mogoče kakšen zaklad,
Do takrat pa lepo se imejte
in da ostanete zdravi, mi glejte.
There is a difference between being right and being loud, but nowadays it is quite impossible to notice that, it’s so hard to even hear righteous people, since all this bustle is rampaging around.
So… and after it, when you light a cigarette
and twinkle with your toes,
puff some smoke towards the ceiling,
on your back and all four stretched,
Isn’t that a new beginning?
Wouldn’t you rather stay a little bit alone?
Wouldn’t you like something to eat?
Don’t you just wish to kick him very hard?
Luckily he left in silence,
without any words
leaving money on the table.
Who said, that you can not change history? It’s happening all the time. It’s past, which you can’t change… History is from the beginning, and now even more and more, in domain of Public Relations.
History nowadays is a lie, a lie that affect as costly. On the other hand, past… yes of cours, who cares about past. It’s present that counts.
Also modern gurus are liars. Past counts, it is the cradle of present.
Solarny's blog 